Glavne ugotovitve o mladih Slovencih in Slovenkah v zadnjem desetletju: Število mladih v Sloveniji zelo hitro upada. V zadnjih desetih letih se je zmanjšalo za 11 odstotkov, število prebivalcev starejših od 65 let na enega mladega pa se bo do leta 2050 potrojilo.

Na ravni vrednot se je pri mladih povečal pomen individualizma in tekmovalnosti.

Družbene razmere v Sloveniji niso naklonjene uspešnemu prehajanju mladih v svet dela, samostojno življenje in ustvarjanje lastne družine.

Delež mladih, ki so vključeni v izobraževalni sistem, se je v Sloveniji v zadnjem desetletju bistveno hitreje povečeval kot v EU. Delež študirajoče mladine med 20. in 24. letom je celo najvišji v EU. Ker se pa hkrati zmanjšuje delež BDP, namenjen tercialnemu izobraževanju, to poraja dvom o vsebinski kakovosti tega izobraževanja.

Mladi Slovenci se zelo dobro počutijo v svojih izvornih družinah in so med tistimi v EU, ki imajo najboljše odnose s starši.

Trg dela je zanje izrazito nepredvidljiv. Slovenija ima v EU najvišji delež začasno zaposlenih mladih, povečuje se število brezposelnih diplomantov.

Tudi zato se mladi Slovenci zelo pozno odseljujejo od svojih staršev in imajo slabo mnenje o političnih elitah. Manj kot povprečje v EU se zanimajo za politiko in politično udejstvujejo.

Vedno več prostega časa preživljajo za računalnikom, več pa se tudi ukvarjajo s športom in kulturno-umetniško ustvarjajo.